V zgodovini so imeli naši predniki za preživetje potrebovali dodatne zobe, ki jih imenujemo modrostni zobje. Če osebi dandanes zraste modrostni zob, ga zaradi modernega načina življenja v resnici ne potrebuje za preživetje in zato se mnogi odločajo za puljenje modrostnega zoba. Poseg je pogost, čeprav bolj zahteven kot puljenje lažje dostopnega zoba. Ljudje so včasih potrebovali modrostne zobe, da so lažje prežvečili hrano, saj še niso poznali pribora in priprave hrane na ognju. Kasneje, ko se je človek razvil, so modrostni zobje ostali, potreba po njih pa ne več. Problemi nastajajo, ker so modrostni zobje nameščeni na robu čeljusti. Zaradi tega imajo ljudje velikokrat težave pri čiščenju in ne dosežejo vseh njegovih delov. To lahko vodi do kariesa in z njim podobnimi boleznimi, ki se lahko samo stopnjujejo.

Razlogi za puljenje modrostnega zoba

Modrostni zobje so zadnji zobje, ki zrastejo pri človeku. Največkrat zrastejo med 18. in 25. letom. Zrastejo lahko vsi ali pa delno. Pri nekaterih modrostni zobje ne zrastejo nikoli. Puljenje modrostnega zoba se lahko izvede zaradi težav pri čiščenju, kjer se s ščetko ne doseže vseh kotičkov zoba. Velikokrat pa se puljenje modrostnih zob izvede že preventivno. Na ta način se preprečijo kasnejše morebitne težave v ustni votlini.

Za puljenje modrostnega zoba so lahko tudi drugi razlogi. Zob je lahko v neugodni legi in negativno vpliva na ostale zobe. Lahko se pri rentgenu ugotovi, da modrostni zob ne bo imel dovolj prostora v ustni votlini, da bi normalno izrastel. Pri nekaterih so vzrok za puljenje modrostnih zob lahko tudi bolečine, lahko se pojavljajo in pa pogosto vnete dlesni v bližini modrostnega zoba. Če puljenje modrostnih zob ni bilo izvedeno preventivno, se lahko modrostni zobje izpulijo kasneje, ko se na modrostnem zobu pojavi nastanek globokega kariesa. V takem primeru je zdravljenje zoba zaradi nedostopnosti težavno in boljše je, da se modrostni zob enostavno izpuli.